Savinja

Reka, ki izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah in daje ime celotni dolini, katere porečje tvori in ki se imenuje Savinjska dolina. Obravnavano je področje ob zgornjem toku Savinje, ki se imenuje Zgornja Savinjska dolina.

V Zgornji Savinjski dolini sta dva kraja natančneje opredeljena z dodatkom (desno od samostalnika, dejanskega imena kraja) ob Savinji: Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji. – V imenu občine Ljubno je ta dodatek v primerjavi s krajevnim imenom Ljubno ob Savinji odpadel (in v sosednji občini Rečica ob Savinji ostal). Ko bodo poenotena vsa za zdaj še nepoenotena imena naselij v Republiki Sloveniji, to dodatek ob Savinji dobil še kak kraj.

Vrstni pridevnik iz tega imena je savínjski, enako torej kot za vse tisto, kar je po izvoru ali v kakršni koli tesnejši zvezi s Savinjsko dolino ali njenimi prebivalci Savinjčani: savinjski splavarji so zgornjesavinjski, nekdanji suhomesnati savinjski želodec je bil zaradi geografske zaščite preimenovan v zgornjesavinjski želodec, tednik Savinjske novice pa pokriva dogajanje predvsem v Zgornji Savinjski dolini. – V samostalniku Savínjčan in v pridevniku savinjski črke j ne izgovarjamo, pišemo pa jo zato, ker je j čisto jasno izgovorjen v samostalniku Savinja; enako se v končnem delu izgovarjajo besede Savínjčan in Korínčan [..ˈinčan] ter [..ˈinski] savínjski in svínjski ter vsebínski in vínski [..ˈinski], na splošno je tako, čeprav kdo skupino nj v izgovoru prebivalskega imena in pridevnika posebej omehča.

Pridevnik savínjski je vključen v ime Kámniško-Savínjske Álpe, ki se je ustalilo za poimenovanje gorske verige na severu Slovenije. Za predel teh Alp proti vzhodu, proti Zgornji Savinjski dolini, je mogoče uporabiti tudi kar zvezo Savínjske Álpe (in za tistega na drugi strani zaradi Kamnika kot večjega krajevnega središča Kámniške Álpe). Pridevnik se nanaša na Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, ne na reko (za katero se najde zapisan tudi pridevnik Savínjin, recimo Savínjin brég: tudi savínjski brég se ne uporablja, ker se namesto tega pravi na primer desni breg Savinje pa. Opišemo pa seveda lahko take oblike predvsem z rodilnikom Savinje tudi v knjižnem jeziku.

V narečju se je reka nekdaj imenovala \ˈsaːne\ in ji mnogi domačini, ki so praviloma narečno govoreči, še vedno pravijo tako. (Končni e v imenovalniku ednine je nastal iz a-ja za j-jem. Naglas je torej tak kot danes v besedi kúhinja, ob tem da se je še vsaj leta 1970 v narečju govorilo \kəˈhine\, torej kuhínja (in rodilnik ednine kuhínje). To je primerljivo z danes standardiziranim naglasom samostalnika Savínja.) Drugi govorci, sploh mlajši, tudi v narečju uporabljajo novejšo standardizirano različico \saˈvinja\, v kateri v drugem delu ni upoštevan narečni razvoj.– Kraji v dolini ob Savinji v ožjem smislu, brez Zadrečke doline, ležijo in so (kje) \za ˈsaːn\ za Savinjo; gre se (kam) \za ˈsaːn\ za Savinjo in pride (od kod) \z za ˈsaːne\ izza Savinje; vzporedno k temu se področje ob Dreti imenuje \za dˈreːtjə\, kar je bilo potem standardizirano kot Zadrétje (in je sopomenka k Zadréčka dolína). – Prebivalsko ime Savínjčan se seveda nanaša na Savinjsko dolino nasploh, Zgornjo (ali Spodnjo). Pridevnik k obojemu je \saˈvinsk\.

Savinja je bilo nekaj v Zgornji Savinjski dolini razširjeno in razvejeno trgovsko podjetje s podružničnimi trgovinami, ki se jim je v narečju reklo \saˈvinja\.